Mladenič je na poročnem obredu videl svojo osnovnošolsko učiteljico.
Šel ga je pozdravit z vsem spoštovanjem in občudovanjem!!
Rekel mu je:
” *Me še prepoznate, gospod?'*
'Mislim, da ne!!', je rekel Učitelj, '*me lahko prosim spomniš, kako sva se spoznala?'*
Študent je pripovedoval:
»Bil sem vaš učenec v 3. razredu, ukradel sem ročno uro mojega takratnega sošolca, ker je bila edinstvena in fascinantna.
Moj sošolec je prišel k tebi in jokal, da so mu ukradli ročno uro, in ukazal si vsem učencem v razredu, naj stojijo v ravni črti, obrnjeni proti steni z dvignjenimi rokami in zaprtimi očmi, da si lahko pregledal naše žepe.
Na tej točki sem postal nervozen in prestrašen izida iskanja. Sramota, s katero se bom soočil, ko bodo drugi učenci odkrili, da sem ukradel uro, mnenje, ki si ga bodo moji učitelji ustvarili o meni, misel, da bi me razglasili za 'tatu', dokler ne zapustim šole, in reakcija mojih staršev, ko bodo izvedeli za mojo ukrepanje.
Vse te misli, ki tečejo po mojem srcu, ko sem nenadoma prišel jaz na vrsto, da me preverijo.
Čutil sem, da je tvoja roka zdrsnila v moj žep, vzela uro in v žep potopila bankovec. Na zapisku je pisalo »*nehaj krasti. Bog in človek to sovražita. Kraja vas bo osramotila pred Bogom in ljudmi
Zgrabil me je strah, pričakoval sem, da bo napovedano hujše. Presenečen sem bil, da nisem slišal ničesar, toda gospod, nadaljevali ste z iskanjem po žepih drugih študentov, dokler niste prišli do zadnje osebe.
Ko je bilo iskanje končano, ste nas prosili, naj odpremo oči in sedemo na svoje stole. Bal sem se usesti, ker sem mislil, da me boš poklical ven kmalu, ko bodo vsi sedeli.
Toda na moje presenečenje ste uro pokazali razredu, jo dali lastniku in nikoli niste omenili imena tistega, ki je uro ukradel.
Z mano nisi rekel niti besede in nikomur nisi omenil zgodbe. Ves čas mojega bivanja v šoli noben učitelj ali učenec ni vedel, kaj se je zgodilo.
Čas objave: 26. nov. 2021